DIAGNOZA

Enostavnega testa, s katerim bi potrdili diagnozo multiple skleroze, žal še ne poznamo. Največjega pomena pri ugotavljanju te bolezni je poleg skrbne anamneze (podatkov, ki jih poda bolnik) nevrološki pregled. Nevrolog mora pri bolniku ugotoviti okvare centralnega živčnega sistema, ki so razsute v prostoru in času. To pomeni, da se morajo v klinični sliki kazati znaki, da je okvarjen osrednji živčni sistem na vsaj dveh različnih mestih ter da je možno iz podatkov sklepati, da je imel bolnik vsaj dva zagona nevroloških simptomov.

Zagon bolezni je poslabšanje kliničnega stanja, ki traja vsaj 24 ur in se kaže s poslabšanjem starih ali pojavom novih nevroloških simptomov. O novem zagonu govorimo takrat, če se novi simptomi pojavijo mesec dni po prejšnjem zagonu.

Značilni simptomi in znaki se potrdijo z več testi in postopki:

  • magnetno resonančno slikanje osrednjega živčevja, s katerim je možno prikazati mesta okvarjenega mielina (slikovni prikaz plakov),
  • odvzem cerebrospinalne tekočine, v kateri plavajo možgani in hrbtenjača, in laboratorijsko analizo te tekočine,
  • nevrofiziološke preiskave (senzorični evocirani potenciali), s katerimi preiskujejo delovanje živčnih vlaken,
  • splošne krvne preiskave za izključevanje drugih možnih vzrokov simptomov.

ROMIH, Lucija, 2017, KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTOV Z MULTIPLO SKLEROZO [na spletu]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. [Dostopano julij 2021]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=62975

CAMPOLUNGHI-PEGAN Polona, MULTIPLA SKLEROZA [na spletu]. Združenje zdravnikov družinske medicine. [Dostopano julij 2021]. Dostopno: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/VI-52.pdf