NOVICE
COVID-19, cepljenje in multipla skleroza
Asist. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije, Oddelek za nevrološke bolezni UKC Maribor
- september 2021
Pandemija COVID19 se je v septembru prevesila že v t.i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno potrebni ukrepi za zajezitev virusa. Nedvomno nas ti vse zelo omejujejo in nam grenijo lepo jesen. Kakor je bilo napovedano, bo tudi ta vrsta koronavirusa dolgoročno prisotna v populaciji in predvsem različica delta je postala še bolj nalezljiva od predhodnih. Gre za naravni cikel virusa, ki s spreminjanjem oz. mutacijami poskrbi za svoje preživetje. V dobrem letu in pol smo virus dodobra spoznali in raziskali ter pridobili zanesljive teste za določanje virusa in več vrst cepiv. Poleg osnovnih ukrepov za preprečevanje okužbe (higiena rok, uporaba zaščitnih mask, razdalja med stiki, prezračevanje prostorov, ipd.) so cepiva najučinkovitejša obramba pred težjim potekom okužbe.
Kljub velikemu napredku znanosti in vsakodnevnim dokazom o težavah, ki jih povzročajo sama bolezen in pandemija COVID19, se še vedno porajajo dvomi o smiselnosti ukrepov, s katerimi preprečujemo obolevnost zaradi virusa in posredno škodo za družbo. V zadnjih tednih se je sicer delež cepljenih povečal, še vedno pa je ta premajhen, da bi pomembno zmanjšali število težje obolelih. Zaradi obilice pogosto nasprotujočih si in nepreverjenih informacij se je pri nas žal oblikoval določen odpor do cepljenja in nezaupanje v znanost ter zdravstvo.
Tudi od bolnikov z multiplo sklerozo (MS) še vedno prejemamo vprašanja o smiselnosti in varnosti cepljenja. Veliko bolnikov se celo obrača na svoje zdravnike za izdajo potrdila, da je cepljenje pri njih odsvetovano. Zato v nadaljevanju povzemam odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja. Vsi odgovori temeljijo na strokovnih priporočilih. Nenazadnje se nanje in na zaupanje v znanost zanašamo tudi pri vseh zdravilih, ki jih uporabljamo pri MS. Ta so dokazano v zadnjih dveh desetletjih izboljšala možnosti zdravljenja in prognozo MS. Tako kot so cepiva v zadnjem stoletju zelo zmanjšala pojavnost določenih nalezljivih bolezni.
Cepljenje proti COVID19 se priporoča vsem bolnikom z MS. Vemo, da COVID19 bolj ogroža bolnike s težjo nevrološko prizadetostjo, napredujočo obliko MS, starejše, moške, tiste s pridruženimi kroničnimi boleznimi (debelost, sladkorna bolezen, bolezni srca in pljuč) in nekatere bolnike, ki prejemajo zdravila proti CD20 (okrelizumab, ofatumumab, rituksimab) in CD52 (alemtuzumab). COVID19 lahko kot vsaka druga okužba poslabša simptome MS ali sproži zagon, čeprav večje pojavnosti zagonov zaradi COVID19 ali samega cepljenja v zadnjem letu ne opažamo. Veliko pogosteje kot z dejanskimi zapleti se ukvarjamo z negotovostjo in pomisleki. Cepiva proti COVID19 so tudi pri bolnikih z MS enako učinkovita in varna kot pri splošni populaciji. Predvsem mRNA cepiva (Pfizer BioNTech, Moderna) so priporočena za vse bolnike. Podatki iz zadnjih raziskav sicer kažejo, da je lahko odziv imunskega sistema s protitelesi pri zdravilih proti CD20 in S1P (fingolimod, siponimod) slabši, zato bo verjetno pri teh priporočen tudi tretji odmerek cepiva. Žal trenutno še ni na voljo zanesljivih laboratorijskih preiskav za potrditev odziva na cepiva proti COVID19. Preiskava protiteles proti proteinu S virusa SARS CoV2, ki povzroča COVID19, ni zanesljivi pokazatelj učinka cepiva in se ga za oceno učinkovitosti zaščite ne priporoča. Preiskave odziva T limfocitov po cepljenju pa prav tako še niso širše preizkušene in dostopne, vemo pa, da je ta prav tako pomemben pri virusnih okužbah.
Edina prava kontraindikacija za cepljenje je preobčutljivost na cepiva z alergično, anafilaktično reakcijo ali akutni zagon bolezni. Cepljenje je potrebno prilagoditi pri bolnikih, ki prejemajo zdravila proti CD20 in CD52. Tistim, ki prejemajo zdravila proti CD20 se priporoča cepljenje vsaj 12 tednov po zadnjem odmerku, če je možno, pa še pred samim začetkom zdravljenja. Odziv na cepljenje je slabši tudi do 6 mesecev po alemtuzumabu. Pri ostalih imunomodulatornih zdravilih (interferoni, glatiramer acetat, teriflunomid, dimetil fumarat, kladribin, natalizumab) cepljenja ni potrebno prilagajati ali odlašati. To velja tudi za cepljenja proti drugim boleznim (npr. norice, tuberkuloza, hepatitis, klopni meningoencefalitis idr.). Odsvetuje se le t.i. živa cepiva (npr. proti rumeni mrzlici ob potovanju v rizična področja), zato se je v teh primerih potrebno posvetovati s svojim zdravnikom.
Upam, da bo ob vse več dokazih o učinku in varnosti cepiv vse manj odprtih vprašanj strokovne in laične javnosti. Prepričan sem tudi, da mora ostati cepljenje prostovoljno in dostopno vsem, saj je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje. V trenutni epidemiji pa je naša odgovornost tudi, da z vsemi predlaganimi ukrepi preprečujemo širjenje bolezni COVID19, ki lahko usodno prizadene najbolj ranljive. Zavedajmo se, da imamo v našem zdravstvenem sistemu dostop do najsodobnejših z dokazi podprtih zdravil. Želimo si, da bi bolniki z MS zaupali stroki ne samo na področju zdravljenja MS ampak tudi pri širših ukrepih, kot je trenutno cepljenje proti COVID19.
Viri:
M.P. Sormani et al., Effect of SARS-CoV-2 mRNA vaccination in MS patients treated with disease modifying therapies, EBioMedicine (2021), https://doi.org/10.1016/j.ebiom.2021.103581
Deli zgodbo!