Edvard Rednak

Življenje je kljub multipli sklerozi lepo

Ko mi je prvič moja nevrologinja dr. Pustovrh povedala za diagnozo, sem si najprej rekel: A bom umrl?  Seveda je rekla da ne, najbrž se bo pa življenje malo spremenilo. In potem sem bolezen kar sprejel. Včlanil sem se v podružnico Sa-Ša Velenje. To je podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije. Tu sem tudi spoznal veliko drugih obolelih. Seveda pa se mi je svet postavil na glavo.

Najprej, ko izveš za diagnozo, potrebuješ še nekaj mesecev, da bolezen spoznaš, jo čim hitreje sprejmeš in nekako potem z njo potuješ skozi življenje. Ravno sodelovanje z boleznijo, ter zavedanje, da greš v korak z njo, lahko pripelje do tega, da si čim dlje pokreten in živiš kvalitetno življenje.

Sedaj kar dobro peljem mojo sopotnico (multiplo sklerozo) skozi življenje in nekako skupaj korakava tako, da je moje življenje kvalitetno. Seveda pa sem moral marsikaj v življenju  prilagoditi. Na začetku, ko sem izvedel za diagnozo, sem imel popolnoma druge sanje – popolnoma drug način življenja.  Tudi motiv, kaj bom delal v življenju, je bil drugačen. Nato sem se moral prekvalificirati, saj tistih prvih osnovnih želja nisem mogel uresničiti. Ker sem tudi glasbenik, sem nameraval študirati pozavno. To mi je bilo onemogočeno in sem se moral preusmeriti v popolnoma drugo smer. Diagnozo imam že od šestnajstega leta in skozi vso to obdobje sem spoznal, da je življenje kljub bolezni vseeno lepo.

Zelo sem aktiven v gasilstvu, prav tako s svojim ansamblom Spev, aktiven pa sem tudi v veliko krožkih, tako da sem res srečen. Za vsakim dnem pride nov dan. Lahko je svetlejši, lahko je deževen, ampak se vsakega vseeno veselim. Jutri bo morda sončno, in tako je tudi pri multipli sklerozi. Vsak dan, je nov dan in prav vsak dan moramo živeti z boleznijo najbolj kvalitetno, kakor se le da.

 

Deli zgodbo!