Sem Katja in opravljam delo osebne asistentke uporabnice Anice. To zame ni le služba, temveč predvsem odgovornost, zaupanje in skupno ustvarjanje kakovostnega vsakdana.

Moj delovni dan se začne s prihodom k Anici, kjer najprej poskrbim za njeno jutranjo rutino. Pomagam ji pri oblačenju in vseh drugih opravilih, ki jih potrebuje za dober začetek dneva. Sledi jemanje zdravil, ki so pomemben del njenega vsakdana.

Za prijetno jutro poskrbi tudi njen mož Jože, ki je hkrati nadomestni osebni asistent. Vsako jutro nama pripravi kavico, ob kateri se prebudiva, poklepetava, se pripraviva na nov dan ter narediva načrt za prihajajoče obveznosti.

Najini dnevi so zelo raznoliki in aktivni. Skupaj opravljava vsakodnevna opravila, kot so zalivanje rož, obisk njive, pomivanje posode ter priprava zajtrka in kosila. Veliko časa preživiva na prostem, saj radi hodiva na sprehode v naravo. V različnih letnih časih nabirava gobe, zdravilna zelišča in druge rastline za pripravo domačih čajev.

Tudi popoldnevi so zelo dinamični. Po opravljenih obveznostih se lotiva različnih opravil, preživiva čas na svežem zraku ali pa ustvarjava. Skupaj pripraviva tudi večerjo, pri čemer Anica sodeluje po svojih zmožnostih. Tako tudi vsakdanja opravila postanejo prijetno druženje in priložnost za ohranjanje njene samostojnosti.

Velik del mojega dela predstavljata spremstvo in prevoz. Anico vozim po trgovinah, na zdravniške preglede, terapije in druge opravke. Pomembno mi je, da ji omogočim čim bolj samostojno ter aktivno življenje in da lahko brez skrbi uredi vse, kar potrebuje.

Kadar je treba, se z vlakom odpraviva tudi v Maribor ali Ljubljano, predvsem na specialistične zdravniške preglede. Takšni dnevi nama predstavljajo prijetno osvežitev vsakdanje rutine.

Anica je zelo dejavna tudi v družbenem in duhovnem življenju. Redno obiskuje svete maše, ki ji dajejo notranji mir, moč in upanje. Z veseljem se udeležuje dobrodelnih koncertov, kjer uživa v glasbi, druženju in podpori plemenitim namenom. Vesela sem, da jo lahko spremljam na teh dogodkih, ki ji ogromno pomenijo.

Glasba ima v najinem vsakdanu posebno mesto. Velikokrat si z njo polepšava dan, zapojeva kakšno znano pesem ali pa preprosto uživava ob poslušanju najljubših melodij. Takšni trenutki nama prinesejo veliko veselja, sprostitve in dobre volje.

Posebej lep spomin je presenečenje, ki sem ga pripravila za Anico. Uspelo mi je zanjo pridobiti nagrado Radia Štajerski val, česar je bila izjemno vesela. Njen iskren nasmeh in navdušenje sta bila neprecenljiva. To mi je znova dokazalo, kako malo je včasih potrebno, da nekomu polepšaš dan.

Radi ustvarjava in praznike narediva še lepše. V adventnem času iz naravnih materialov, ki jih nabereva sami, izdelujeva venčke, saj verjameva, da nam narava ponuja vse, kar potrebujemo za ustvarjanje. Okrog božiča skupaj pečeva domače pecivo. Redno se udeležujeva tudi delavnic v naši podružnici, kjer pridobivava nova znanja, ustvarjava in se druživa z drugimi.

Pomemben del Aničinega življenja predstavlja obnovitvena rehabilitacija v Pacugu. Vsako leto jo spremljam in ji tudi tam pomagam pri vsakodnevnih opravilih. Rehabilitacija ji veliko pomeni, saj ji pomaga ohranjati zdravje, izboljšuje njeno počutje in ji omogoča, da ostaja čim bolj aktivna.

Pri našem vsakdanu pa nikakor ne smem pozabiti omeniti »dedija Jožija«. Ta vzdevek je dobil, ker je ponosen dedek, ime pa se ga je preprosto prijelo. S svojim smislom za humor in dobro voljo vedno poskrbi, da pri hiši ne zmanjka smeha. Pogosto nama v šali reče: »Kaj, pa tega ne bosta naredili?« in naju tako spodbudi, da se z nasmehom lotiva novih izzivov.

Med Anico in mano so se skozi čas razvili iskren odnos, medsebojno zaupanje in globoko spoštovanje. To so vrednote, ki mi pri delu pomenijo največ. Vesela sem, da ji lahko pomagam dosegati cilje, ki bi jih brez osebne asistence veliko težje uresničila.

Na svoje delo sem zelo ponosna in hvaležna sem, da sem lahko del Aničine zgodbe. Osebna asistenca ni le pomoč pri vsakodnevnih opravilih – je podpora, ki uporabniku omogoča večjo samostojnost, boljšo kakovost življenja in predvsem občutek, da na svoji poti ni sam. Zame je največja nagrada Aničin nasmeh, njeno zadovoljstvo in občutek, da skupaj dokazujeva, kako lahko z medsebojno pomočjo, spoštovanjem, glasbo, dobro voljo in srčnostjo premagujeva vsakodnevne izzive ter ustvarjava lepe zgodbe in spomine. Želim si še dolgo sodelovati z Anico in opravljati službo, ki me resnično osrečuje.

Zapisala: Katja Jus