Na megleno sobotno jutro smo se člani Dolenjske podružnice multiple skleroze podali raziskovat naravne lepote in kulturno dediščino Rogaške Slatine ter njene okolice.

Že v Podčetrtku, kjer smo se ustavili na kavi, nas je pozdravilo sonce. Pot smo nadaljevali do muzeja Anin dvor, kjer se je naše raziskovanje zares začelo. Takoj ob vstopu nas je očarala mala Kristalna dvorana, ki služi kot prireditveni prostor. V njej je polno kristalov, ki visijo s stropa in so pritrjeni na zavesah. Vodič nam je predstavil zgodovino, kulturo in naravne posebnosti regije, nato pa smo si skupaj ogledali zbirke v muzeju. Po končanem ogledu smo nekaj časa uživali v sončku pred Aninim dvorom in okušali dobrote, ki so jih s seboj prinesli udeleženci.

V kraju Nimno pri Rogaški Slatini smo obiskali Bobrov center. Zanimiva lesena stavba je zgrajena iz lesa sibirskega macesna in deloma lebdi nad pobočjem. Vodička nam je v predavalnici prikazala, kako je nastalo današnje Posotelje, kakšen je pomen reke in kako poteka življenje najznačilnejših vodnih vrst. Pri tem ji je v filmu pomagal bober. Ogledali smo si tudi bobrov odtis, kožuh in lobanjo. Preden smo se podali na ogled maket in razgledno ploščad, smo degustirali še mineralno vodo Tempel (domačini ji še vedno radi rečejo »kisla voda«) in Donat. Za zaključni del obiska v naravi pa smo se podali še na kratek sprehod po krožni tematski poti.

Pot smo nadaljevali do Banovine Virštanj, kjer smo se okrepčali s slastnim kosilom in si vzeli čas za sproščen pogovor.

Čeprav se je sobotno jutro začelo v megli, nas je pot kmalu nagradila s soncem – natanko tako, kot nas delovanje v našem društvu vedno znova opominja, da lahko s pravo družbo premagamo vsako meglo in negotovost. Od bleščečih kristalov Aninega dvora do mirnih bobrovih poti ob reki, nam je ta izlet prinesel ogromno novega znanja in lepih razgledov. Največje bogastvo dneva pa so ostale stkane vezi, topel klepet ob kosilu na Virštanju in zavedanje, da so najlepša potovanja tista, ki jih prehodimo skupaj. Domov smo se vrnili polni vtisov in z energijo, ki nas bo grela še dolgo.

  Zapisala: Anita Hočevar, Dolenjska podružnica Združenja multiple Skleroze Slovenije