Pa smo le začeli, s pohodi Inplaninca, namreč. 06.04.2023 se je podpisala listina oz. dogovor o sodelovanju različnih invalidskih organizacij v projektu invalidi planinarijo v letu 2023. Prav tako je bil predstavljen program pohodov v letu 2023. No, in prvi od pohodov za vse skupine Inplaninca je prav pohod od Strunjana do Portoroža, ki je potekal dne 15.04.2023. Zanimiva in za večino pohodnikov atraktivna trasa je vzpodbudila kar veliko zanimanja in tudi prijav za obisk te poti. V kombije smo vstopili na različnih lokacijah po Sloveniji. Kar težavna logistična naloga je to. Pa jo organizatorji kar uspešno izvajajo. Kot je bilo zapisano, smo na izhodišče pohoda , to je bilo parkirišče v Strunjanu, prišli vsi, ki smo se odločili za ta pohod. Prišlo nas je več kot 240, vključno z invalidi na vozičkih, skuterjih. Kar nekaj pa jih je ostalo doma, saj napoved vremena v popoldanskem času, ni bila najbolj obetavna. Tudi multiplaši smo bili na tem pohodu, iz različnih podružnic, grosupeljske, ljubljanske, kamniško zasavske, gorenjske, notranjske, saša in obalne. Našega pohoda sta se  udeležila tudi ambasadorja humanitarno – prostovoljskega projekta  Spletne aplikacije planinske poti dostopne invalidom in osebam na vozičkih, Marija in Andrej Štremfelj. Veseli smo bili njunega sodelovanja na pohodu.

Ko smo prejeli vsa navodila, formirali kolono, smo pot nadaljevali skozi križišče po asfaltirani krajinski cesti, ki je hkrati tudi kolesarska -pešpot, in ki je del poti imenovane Paranzana. Pogled na množico pohodnikov z palicami, vozički, skuterji je pričaral občutek kako je življenje lahko lepo, še zlasti v zlitju z naravo, ki je v tem delu in tem času še posebno čarobna.  Kolona se je kar hitro pomikala in že smo se znašli pred vhodom v predor Valeta, ki je bil s 550 m najdaljši predor na bivši železniški progi Paranzana. Predor je bil temačen,  izhod pa prečudovit pogled na morje, na Portorož.

Po dobri uri hoje se je množica pohodnikov  razgubila po obali. Pohodniki smo bili razigrani, veseli da smo s prvim pohodom prispeli prav na našo slovensko obalo. Marsikdo od nas letos prvič. Organizacija je potekala brez zapletov,  seveda pa vse to brez pomoči prostovoljcev ne bi bilo tako enostavno. Tudi šoferji kombijev so poleg vožnje, odigrali še dobro vlogo pomočnika. V skladu z navodili organizatorjev smo se nazaj vrnili po isti poti, s tem da predor  ni bil več tako temačen, mi pa polnih src,  v pričakovanju naslednjega pohoda na Selo v Prekmurju.

Zapisala: A. Zvonka Zupančič