Kar nekaj časa je že minilo od zadnjega inkluzijskega pohoda z inPlanincem in skupino GOGO. Tudi dež je bil kriv, da so nekateri GOGO pohodi odpadli.

Tudi tokrat smo pohode opravili v dveh skupinah – gibalno močnejši v treh dneh, manj pripravljeni ter člani na vozičkih in skuterjih pa v enem dnevu. Skupno mesto srečanja so bili Šalovci. Od članov Združenja MS Slovenije so se vsake skupine udeležili po trije člani.

Gibalno šibkejša skupina je pohod začela na Hodošu, nadaljevala do Hodoškega jezera ter vse do Šalovcev. Pot je bila dolga približno 7 km in je potekala po raznolikem terenu – asfaltu, travnikih in gozdu. Za nekatere je bila precej naporna, zato je bil kombi na razpolago, če bi komu pošle moči. Naši člani so zbrali dovolj energije in volje, da so pot premagali brez pomoči. Čestitke vsem! Na poti so doživljali stik z naravo, spoznavali nove ljudi in različne življenjske izkušnje. Vse to jih je bogatilo in učilo, kako naprej.

Druga skupina je pot pričela prav tako v Hodošu, vendar dan prej. Zadala si je obisk določenih točk Pomurske planinske poti, Evropske pešpoti in Velike evropske kulturne poti sv. Martina Tourskega. Hodili so tri dni, približno 10 km na dan. Pot je bila res čudovita, tako kot pokrajina v tem delu Slovenije – mir, griči in svež zrak. Vzpenjali so se na najvišji vrh Prekmurja, Sotinski breg (418 m), nato pa še na Središki vrh (416 m). Razgledi so bili osupljivi. Težko je opisati vse lepote narave, ki smo jih občutili in doživeli. Pogled je segal vse do Donačke gore in Boča.

V Šalovcih smo se pridružili skupini, ki je prišla iz Hodoša. Veseli smo bili srečanja, saj se nekateri nismo videli že dolgo. V dvorani so se nam predstavili prostovoljci iz različnih držav, ki so pomagali pri izvedbi pohoda iz Hodoša. Njihove izjave so bile zelo spodbudne in so poudarile pomen prostovoljstva. Zadnji dan našega aktivnega konca tedna je dopolnil vsa doživetja in nas še bolj povezal. Osvojili smo točko dneva – stolp na Gomili –, si ogledali mlin na veter v vasi Stara Gora, ki je lesen, zgrajen pa iz lesa hruške in jablane. Narava res ve, kaj dela. Sprehodili smo se še mimo Blaguškega jezera, v bližnjem gozdu pa obiskali planinsko postojanko – Kočo v naši grapi.

Z inPlanincem so pohodi vedno nekaj posebnega. Prehojena pot nas naredi boljše, bolj sproščene, bolj povezane in predvsem bolj človeške. V srcih pa pusti toplino, ko opazujemo našo prelepo deželo.

Naslednji pohod: 31. 5. 2025 – Trije kralji na Pohorju. Pridite!

Zapisala: A. Zupančič