Zjutraj sva z mojim spremljevalcem krenila iz meglenega Novega mesta proti zbirni točki Krvavi kamen na Gorjancih. Priznam, malo me je skrbelo kako bo vse skupaj potekalo, saj sem se udeležila prvič. Odleglo mi je ko sva prišla in je bila že kar veliko avtomobilov in tudi ljudi.

Prijatelj Franci je bil tudi prvič in skupaj sva začela iskati Nino. Kombija Združenja ni bilo nikjer in tudi Nine ne. Ko se je formirala kolona sva se pač pridružila in skupaj smo krenili proti Miklavžu. Vmes smo klepetali med seboj. Planinci iz Novega mesta so se dogovorili, da so nam domačini pokazali kopo, ki se je trenutno kuhala na poti do Miklavža. Pri koči pa smo dobili čaj in rogljičke. Nastala je mala zmeda, saj nas je bilo kar veliko. Med tem časom je prispel tudi kombi Združenja z našimi člani. Nina naju z Francijem sploh ni imela na seznamu, zato naju je malo okregala, češ da se nisva prijavila. Ko sva pojasnila, da sva se in , da je očitno prišlo le do šuma v komunikaciji je nekaj gibljivih pohodnikov krenilo še do cerkvice sv. Miklavža malo nad kočo.

Spet smo oblikovali kolono in se v toplem soncu podali še do Koče pri Gospodični. Ko smo za mizami jedli okusno joto ali pa golaž so se oblaki raztrgali nad dolino in odprl se nam je prekrasen pogled na Novo mesto in Trško goro. Sledil je krajši program z zahvalami udeleženih društev in vrnili smo se do avtomobilov in domov.

Lepo je bilo.

Zapisala: pohodnica Mojca