V petek, 6. 6. 2025, smo se nekateri člani s predsednico Celjske podružnice ZMSS odzvali vabilu OŠ Sv. Štefan na medgeneracijsko srečanje. V manjši podružnični šoli Sv. Štefan, ki spada pod osnovno šolo Šmarje pri Jelšah, so se nam predstavili vsi učenci in predšolski otroci, ki bodo v letošnjem šolskem letu zapustili vrtec. Z deklamacijami, igranjem na instrumente, petjem in folklornimi plesi so v nas vzbudili marsikatero čustvo. Bili so zelo pogumni in prisrčni. Z zanimanjem smo prisluhnili predsednici Elizabeti, ki je prek knjige, v kateri Benjamin pripoveduje – Moja mama je posebna –, predstavila bolezen multipla skleroza.

Učenci so nas seznanili s svojim krajem Sv. Štefan, ki so mu so po osamosvojitvi povrnili prvotno ime. Po 2. svetovni vojni se je kraj imenoval Vinski vrh. Izvedeli smo, da je v podzemlju Babne Gore Rafael Artiček izklesal svoj rov, imenovan Rafov rov. S sinom in pomočnikom je pred več kot 20 leti začel kopati rov in v njem večkrat preživel tudi deset ali dvanajst ur na dan. Uspelo mu je ustvariti zemljanko, ki jo je ročno širil in danes meri 35 metrov. Celoten rov ima različne sobe. Zanimiv bi bil voden ogled celotnega rova, ki ga odprejo po predhodnem dogovoru.

Predstavili so nam tudi osebi, na kateri so krajani zelo ponosni. To sta pisateljica, pesnica, bibliotekarka, otroška pisateljica in prevajalka Sabina Doberšek, katere umetniško ime je Saša Vegri in Daniel Artiček, ki je pri svojih 58. objavil prvo knjigo, pri 61. kupil prvi računalnik, pri 71. oblekel prvič kavbojke, dve leti kasneje pa obul prve športne copate. Pri 82. letih pa napisal prvo knjigo za objavo na Facebooku. Bil je pisatelj in raziskovalec ljudskega slovstva na območju Žusma in širšega Kozjanskega. Njegov opus je impresiven in obsega čez 40 literarnih del, zgodbe in legende. Odstirajo nam delček njihove krajevne zgodovine, ki niti ni tako silno oddaljena. V legendah so pretežno opisani dogodki iz dela in življenja navadnega človeka, tlačana, bajtarja, kmeta, nekaj pa tudi o grajski gospodi z gradu Žusem.

Ko so nas učenci zapustili, nam je prijazna učiteljica predstavila zgodbo Babje vino iz njegove knjige Legende grofije Žusemske. Z manjšo, okusno pogostitvijo in prijetnim pogovorom smo ustvarili prijetno domače vzdušje in kar težko smo se poslovili. Takšnih prijetnih srečanj z bogato vsebino se zelo veselimo, saj nam osmislijo marsikatero urico. V poklon smo prejeli ročno izdelane kartice z lepo mislijo neznanega avtorja, s katero zaključujem prispevek: »Nikoli se ne pozabite smejati, poslušati in se učiti, raziskovati, se čuditi, reči prosim in hvala, imeti svoje mnenje, spoštovati mnenje drugih, biti prijatelj.«

Zapisala Tatjana Vodeb