DOGODKI

Na kaj običajno pomislimo ob besedi slabokrvnost?

Kaj moramo vedeti o anemiji, njenih vzrokih, znakih in zdravljenju?

Kaj je slabokrvnost oziroma anemija?

Slabokrvnost je izraz, s katerim v vsakdanjem življenju opisujemo stanje, ko ima človek premalo rdečih krvničk v krvni plazmi, ali v primeru, ko je v krvnem obtoku zadostno število rdečih krvničk, je pa v njih premalo potrebnega hemoglobina.  V medicini za “slabokrvnost” uporabljamo izraz anemija, pri kateri običajno govorimo o zmanjšani koncentraciji hemoglobina v krvi. Hemoglobin je beljakovina v rdečih krvničkah oziroma eritrocitih, ki omogoča prenos kisika iz pljuč do vseh organov in tkiv našega telesa.

Za normalno delovanje našega organizma je kisik nujno potreben. Celice ga uporabljajo za pridobivanje energije, ki jo potrebujemo za gibanje, razmišljanje, delovanje srca, možganov in drugih organov. Kadar je hemoglobina premalo, se zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika, zato se lahko pojavijo simptomi in znaki anemije, kot so utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost in pogosto bledica sluznic, kot je primer bleda barva očesnih veznic. Zaradi različne pigmentiranosti kože, bledica te ni tako dober klinični pokazatelj anemije, ker v primeru prekomerne pigmentiranosti kože, bledico lahko spregledamo. Zato je ocena bledic sluznic na notranjem delu spodnjih vek ali tako imenovane očesnih veznic, veliko bolj zanesljiva. Vendar ta ocena je le vodilo pri kliničnem pregledu, za končno potrditev anemije je vedno potreben pregled osnovne krvne slike.

Slabokrvnost ne pomeni nujno, da imamo v telesu premalo krvi. Količina krvi je lahko povsem normalna, zmanjšana pa je koncentracija hemoglobina, ki prenaša kisik. Odrasel človek ima v povprečju 60 ml krvi na kg telesne teže, to pomeni, da ima 70 kg težka odrasla oseba med 4,5 in 5 litrov krvi. Od tega je ocenjen delež krvnih celic med 40-45%, preostali volumen krvi predstavlja tekočina ali krvna plazma v kateri plavajo krvne celice.  Anemija sama po sebi ni bolezen, ampak je samo odraz pomanjkanja potrebnih snovi v telesu, kot je železo in vitamin B12, ali nastane kot posledica druge bolezni in je pogosta zdravstvena težava, zlasti pri ženskah v rodnem obdobju, nosečnicah, starejših ljudeh in bolnikih s kroničnimi boleznimi.

Kako ugotovimo, da je človek slabokrven?

Slabokrvnost danes enostavno ugotovimo s kliničnim pregledom in s preprosto laboratorijsko preiskavo – krvno sliko oziroma hemogramom. Najpomembnejši podatek je koncentracija hemoglobina, ki jo izražamo v gramih na liter krvi (g/L). Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije govorimo o anemiji pri odraslih, kadar je hemoglobin pri moških nižji od 130 g/L, pri ženskah, ki niso noseče, pa nižji od 120 g/L. Pri nosečnicah in otrocih veljajo druge, starosti oziroma obdobju nosečnosti prilagojene referenčne vrednosti.

Za natnačnejšo opredelitev vzroka anemije, poleg hemoglobina ocenjujemo velikost in število eritrocitov ter druge značilnosti krvne slike. Ti podatki nam pomagajo pri iskanju vzroka za nastanek anemije. Anemija je pogosto znak druge bolezni ali motnje, zato znižan hemoglobin še ni dokončna diagnoza.

Kakšni so najpogostejši znaki slabokrvnosti?

Najpogostejši simptomi so utrujenost, splošna oslabelost, pomanjkanje energije, zmanjšana telesna zmogljivost, zadihanost pri minimalnem naporu, bledica sluznic, vrtoglavica, glavobol, slabša koncentracija, hitrejše bitje srca in občutek hladnih rok ali nog. Pri izrazitejši anemiji se lahko pojavijo zadihanost že ob manjšem naporu, omedlevica ali bolečine v prsnem košu.

Težave so odvisne od stopnje anemije, hitrosti njenega nastanka, starosti bolnika in pridruženih bolezni. Če nastaja počasi, govorimo o kronični anemiji. V tem primeru se telo deloma prilagodi in so simptomi anemije pogosto manj izraženi pri nizki koncentraciji hemoglobina, kot pri enaki koncentraciji hemoglobina in če anemija nastane v zelo kratkem času, aktuno nastala anemija. Ob hitri izgubi krvi lahko že manjši padec hemoglobina povzroči izrazite težave. Pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi anemija dodatno obremeni srce, ki s pospešenim urtipom kompenzira primakljaj zadostne oksigeniranosti tkiv, kar lahko pripelje tudi do infarkta srca.

Zakaj nastane slabokrvnost?

Rdeče krvničke nastajajo v kostnem mozgu in živijo približno 120 dni. Za njihovo tvorbo potrebujemo železo, vitamin B12, folno kislino, zdrav kostni mozeg in hormon eritropoetin, ki nastaja predvsem v ledvicah. Eritropoetin, ki ga ledvici ob nezadostni koncentraciji kisika v krvi pospešeno izločata, dodatno stimulira kostni mozeg k hitrejšemu nastajanju rdečih krvničk.  Anemija tako lahko nastane zaradi zmanjšanega nastajanja eritrocitov, njihovega pospešenega razpadanja ali izgube krvi, ali primarne bolezni kostnega mozga.

1. Pomanjkanje železa

To je ena najpogostejših oblik anemije. Železo je nujno za nastajanje hemoglobina. Primanjkuje ga lahko zaradi nezadostnega vnosa s hrano, kot je rdeče meso, večjih potreb v času odraščanja, motene absorpcije v primeru pridruženega vnetja ali kroničnih krvavitev, najpogosteje so to prikrite, blage krvavitve iz prebavil. Pri ženskah so pogost vzrok obilne menstruacije, ki trajajo dalj časa. Pri odraslih moških in ženskah po menopavzi je pomembno izključiti prikrito krvavitev iz prebavil, tudi zaradi polipov ali rakave bolezni.

Zdravljenje: Najprej ugotovimo vzrok pomanjkanja železa. Železo običajno nadomeščamo s tabletami, v določenih primerih pa z infuzijo. Zdravljenje s tabletami mora trajati dovolj dolgo, običajno več mesecev, da obnovimo tudi zadostne zaloge železa, ne le vrednosti hemoglobina. Pri ljudeh, ki imajo pridružene kronične vnetne črevesne bolezni ali drugo aktivno vnetje, običajno nadomeščamo železo v obiliki infuzije, ker je ob aktivnem vnetju zmanjšana absorbcija zaužitega železa iz prebavil v kri. Nadomeščanje železa s tabletami v teh primerih ni dovolj učinkovito, pogostokrat pa se lahko pojavijo še dodatne prebavne težave.

2. Pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline

Oba vitamina sta potrebna za normalno dozorevanje krvnih celic v kostem mozgu. Ob njunem pomanjkanju lahko nastanejo povečani, nepravilno razviti eritrociti. V tem primeru govorimo o megaloblastni anemiji. Pomanjkanje vitamina B12 lahko povzroči tudi nekatere nevrološke senzorične motnje, kot je občutek mravljinčenja, motnje ravnotežja in težave s spominom. Pomanjkanje vitamina B12 najpogosteje odkrijemo pri starejših ljudeh. Razlog je lahko ponovno neprevilna prehrana, ki predstavlja večinoma mleko in piškote ter premalo zaužitega mesa. Drugi razlog je lahko “iztrošenost” želodčne sluznice, kar imenujemo atrofični gastritis, slednjega  potrdimo samo z gastroskopijo in endoskopskim pregledom želodčne sluznice. V tem primeru je potrebno doživljenjsko nadomeščanje vitamina B12 v obliki injekcij v mišico, vsake dva do tri mesece.

Zdravljenje: V primeru hudega pomanjkanja vitamina B12, ko je ta razlog za nastanek anemije, vitamin B12 najprej nadomeščamo z injekcijami, tudi več dni zapored,  ali v primeru blagega pomanjkanja in neustrezne prehrane z ustreznimi peroralnimi pripravki, kot so tablete ter folno kislino običajno s tabletami. Pri nadomeščanju vitamina B12 v eni ali drugi obliki svetujemo sočasnno jemanje tudi folne kisline.

3. Anemija pri kroničnih boleznih

Slabokrvnost spremlja številne dolgotrajne vnetne, avtoimunske, infekcijske in rakave bolezni. Vnetje lahko zavre presnovo železa in nastajanje eritrocitov. Pri kronični ledvični bolezni se lahko zmanjša tvorba eritropoetina, hormona, ki spodbuja kostni mozeg.

Zdravljenje: Predvsem zdravimo osnovno bolezen. Pri izbranih bolnikih z ledvično boleznijo uporabljamo zdravila, ki spodbujajo nastajanje eritrocitov, in po potrebi železo.

4. Anemija zaradi krvavitve

Krvavitev je lahko nenadna, na primer ob poškodbi ali krvavitvi iz prebavil, ali dolgotrajna in prikrita. Ponavljajoče se majhne izgube krvi lahko sčasoma izčrpajo zaloge železa, kar pripelje do nastanka anemije. Posebej ranljivo populacijo predstavljajo starejši ljudje, ki zaradi drugih nujnih stanj, kot je umetna zaklopka ali kronična atrijska fibrilacija srca (KAF) jemljejo zdravila za preprečevanje nastanka krvnih strdkov. V žargonu bolniki pogostokrat to skupino zdravil imenujejo “dravila za redčenje krvi”, kar je že dobro uveljavljen pojem pri vsakodnevnem pogovoru, vendar izraz ni strokovno pravilen. Gostota krvi tudi pri redni uporabi tovrstnih zdravil ostaja enaka, zdravila le preprečujejo zlepljenje celic in drugih krvnih elementov med seboj v krvni strdek.

Zdravljenje: Odkriti in ustaviti moramo vir krvavitve. Ob večji izgubi krvi je potrebna nujna bolnišnična obravnava, včasih tudi transfuzija eritrocitov.

5. Povečan razpad eritrocitov – hemoliza

Pri hemolitični anemiji eritrociti razpadajo hitreje, kot jih kostni mozeg lahko nadomešča. Vzroki so prirojeni ali pridobljeni; pri avtoimunski obliki imunski system začne proizvajati protitelesa, ki se po naključni napaki vežejo na površino rdečih krvničk, kar pripelje do njihovega razpada v krvnih žilah ali v vranici. V tem primerih anenija nastane hitro, zato so simtomi pogostokrat jasno in hitro izraženi. Pojavijo se lahko zlatenica, temen urin ali povečana vranica.

Zdravljenje: Pri hemolitični anemiji je vedno potrebno posikati vrzok njenega nastanka oziroma tako imenovani sprožilec. Pogosto je to prebolela okužba, druge avtoimune bolezni, zdravila ali še ne prepoznana rakava bolezen. Zato je v primeru hemolitične anemija pogosto potrebna hospitalizacija bolnika in široka diagnostika pri iskanju vzroka. Pri hudi stopnji anemije so pogostokrat potrebne transfuzije krvi. Pri začetnem zdravljenju uporabljamo zdravila, ki zavirajo nepravilno delovanje imunskega sistema (kortikosteroidi).

6. Bolezni kostnega mozga

Če kostni mozeg ne deluje pravilno, nastaja premalo krvnih celic. To se lahko pojavi pri aplastični anemiji, mielodisplastičnih neoplazmah, levkemijah in drugih boleznih kostnega mozga. Včasih sta poleg eritrocitov zmanjšana tudi število belih krvničk in trombocitov.

Zdravljenje: Odvisno je od bolezni in lahko vključuje spremljanje, zdravila, transfuzije ali zahtevnejše hematološko zdravljenje.

Kako zdravnik ugotovi vzrok?

Pomembni so pogovor, klinični pregled in krvna slika. Zdravnik ob pregledu osnovne krvne slike preveri koncentracijo hemoglobina in velikost eritrocitov, koncentracijo mladih eritrocitov (retikulocitov), zaloge železa, vitamin B12, folno kislino, delovanje ledvic in ščitnice ter parametre sostemske vnetja ali hemolize. Včasih so potrebne slikovne preiskave prebavil ali kostnega mozga. Vsaka slabokrvnost ne pomeni pomanjkanja železa, zato jemanje železa brez opredelitve vzroka ni priporočljivo.

Ali vsak bolnik potrebuje transfuzijo?

Ne. Večina bolnikov z anemijo transfuzije ne potrebuje. O transfuziji eritrocitov odločamo glede na vrednost hemoglobina, simptome, hitrost nastanka anemije, krvavitev in pridružene bolezni. Transfuzija lahko hitro izboljša prenos kisika, vendar praviloma ne odpravi vzroka slabokrvnosti.

Kdaj obiskati zdravnika?

Ob nepojasnjeni dolgotrajni utrujenosti, ali ob hitro nastali utrujenosti s hitro  pospešeno zadihanostjo ob minimalnem naporu, bledici očesnih veznic, vrtoglavici med hojo in podobno je smiseln pregled pri osebnem zdravniku. Novo nastala slabokrvnost pri starejšem človeku vedno zahteva ustrezno opredelitev. Ob sočasni tiščoči bolečini v prsnem košu, izraziti zadihanosti ob minimalnem naporu, omedlevici, obilni krvavitvi ali opažanju odvajanja črnega blata ob slabem počutju, je potrebna takojšnja zdravstvena obravnava.

Slabokrvnost pri bolnikih z multiplo sklerozo

Pri ljudeh z multiplo sklerozo (MS) se slabokrvnost po nekaterih raziskavah pojavlja pogosteje kot v splošni populaciji. Vendar anemija ni značilna ali neizogibna posledica same multiple skleroze. Vzroki so lahko različni: pomanjkanje železa ali vitaminov, pridružene bolezni in včasih neželeni učinki zdravljenja.

Posebno pozornost si zasluži utrujenost, ki je eden najpogostejših simptomov multiple skleroze. Ker je utrujenost tudi značilen znak slabokrvnosti, lahko anemijo spregledamo in težave pripišemo osnovni nevrološki bolezni. Ob novi ali izrazitejši utrujenosti je zato smiselno preveriti krvno sliko.

Pri ugotovljeni anemiji zdravnik glede na izvide in klinično sliko preveri zaloge železa, vitamin B12, folno kislino in druge možne vzroke. Pomanjkanje vitamina B12 je posebej pomembno, saj lahko povzroča tudi mravljinčenje, motnje hoje in ravnotežja, podobne nekaterim simptomom MS.

Nekatera zdravila za zdravljenje MS lahko vplivajo na spremembe v krvni sliki, vendar je pri številnih zdravilih zmanjšanje števila limfocitov značilnejše od anemije. Zato je pomembno redno laboratorijsko spremljanje v skladu z navodili za posamezno zdravljenje.

Pomembno sporočilo je, da slabokrvnosti pri bolniku z multiplo sklerozo ne smemo samodejno pripisati nevrološki bolezni. Njen vzrok je pogosto mogoče ugotoviti in zdraviti ter s tem izboljšati počutje, telesno zmogljivost in kakovost življenja.

Za konec

Slabokrvnost je pogosta, vendar zelo raznolika zdravstvena težava. Podobni simptomi lahko nastanejo zaradi pomanjkanja železa ali vitaminov, kronične bolezni, krvavitve ali bolezni kostnega mozga. Najpomembnejše je, da anemije ne obravnavamo samo kot znižane laboratorijske vrednosti hemoglobina, ampak ugotovimo, zakaj je nastala. S pravočasno diagnostiko in ustreznim zdravljenjem jo lahko pri številnih bolnikih uspešno izboljšamo ali odpravimo.

Zapisal: Enver Melkić, dr. med., spec. hematolog

Naslovna fotografija je ustvarjena z UI

Deli zgodbo!