Na povabilo na ogled jame v Rudniku Velenje ter druženja na Velenjski Plaži se je odzvalo le osem članov KaZa podružnice in odločili smo se, da se Rudnik vseeno obišče.

Dan je bil po dolgem času spet lep, sončen. Na ogled jame smo bili določeni ob 9. uri. Vodič po jami nam je prvo povedal nekaj o samem rudniku, nas povabil v menzo na rudniško malico (kranjska klobasa, kruh, gorčico) ter razdelil rudarske čelade ter jopiče, za zaščito pred morebitnim kapljanjem vode ter prepihu, ki je v jami precej prisoten. Z dvigalom (po knapovsko s šalo) smo se popeljali navzdol do točke 157 m pod zemljo oziroma še cca. 220 m nad morjem. Ogled je sestavljen iz dveh delov, in sicer ogled rudnika, ki je urejen kot muzej in ogled rudnika, ki je še delujoč. V prvem delu smo na prikupen način spoznali težko delo rudarjev, prikazan je bil tudi vizualno in slušno podor v jami, kjer se je sesul strop, ki je zasul  delujoče rudarje.

Podor oz. občutek tresenja je bil prikazan zelo nazorno, marsikomu je vzbudilo nelagodje. V posebnem prostoru v rudniku je bila takrat in tudi danes, jedilnica za rudarje. No, tokrat za nas obiskovalce. Videli smo tudi kip pisatelja Antona Aškerca, ki je imel v njegovih časih posebno dovoljenje za obisk jame, kjer je ustvarjal svoja literarna dela, velikokrat posvečena tudi rudarjem. Ogled rudnika je res pravo doživetje, pripravljeno tudi z različnimi efekti, da dobiš pravi občutek dela v jami. V drugem delu to je še aktivnemu delu rudarjenja, pa smo si ogledali različno mehanizacijo za pripravo jame, za odkop lignita in transport le tega v TEŠ Velenje.

Po težkem delu v rudniku pa smo se odpravili na Velenjsko Plažo. Tri umetna jezera so sodobno urejena za čolnarjenje, surfanje ter plavanje. Okolica je res prijetna, v naravi, moderna infrastruktura pa daje možnost najrazličnejše zabave za prebivalce Velenje in druge obiskovalce.

Zapisala: A. Zvonka Zupančič

Foto: N. Prašnikar, M. Grden