Strah lahko premagaš in greš naprej

Prvi mesec je bilo zelo težko, bil sem v nekem zanikanju. Nisem takoj sprejel bolezni, obnašal sem se kot da ni nič. Po kakšnem mesecu je prišlo vse za menoj, ko sem dojel,  me je pa dobesedno spodneslo – presekalo. Padel sem v depresijo, vendar sem se znal pobrati, kar je bil zame velik zalogaj, saj prej nikoli nisem imel stika z depresijo. Problem je, ker nastane v glavi neka blokada, ko izveš da si bolan, kar je pri vseh boleznih enako.  Prej zame ni bilo nobene omejitve, tako pri športu kot pri delu, sedaj pa pridejo trenutki, ko si utrujen in moraš odnehati, ker ti telo ne dovoli.

Moj prvi nasvet je, da se ne smeš zapirati vase in vedno je potrebno razmišljati pozitivno. Potrebno je iskati in početi stvari, ki te veselijo in vztrajati pri njih, saj razveseljujejo in osrečujejo. Tudi, ko ti drugi rečejo, da nečesa ne boš več zmogel početi, poskusi in sam preveri ali tega res ne zmoreš, potrebno je vztrajati. Če bi jaz poslušal vse nasvete ljudi, bi verjetno samo ležal, tako pa sem še vedno aktiven.

Škoda bi bilo, da ti taka bolezen prepreči čudovito in lepo družinsko življenje. Moj otrok je meni največja opora in podpora. Zaradi nje zjutraj vstanem, tudi ko ne morem.