Zdravstvena oskrba v Sloveniji nam je v oporo

Zbolela sem pred dvajsetimi leti. Stara sem bila petnajst let in pol, ob zaključku osnovne šole. Moje prve misli, ko so mi povedali za diagnozo so bile, da bom pri dvajsetih na vozičku. Ko pa so me začeli zdraviti, sem se pa sprijaznila z boleznijo. Bilo pa je kar hudo.

V družini smo štirje oboleli z multiplo sklerozo – jaz, brat, sestra in oče. Najprej so v družini diagnozo postavili meni, ostali so jo prejeli kasneje. Načrtov za življenje nisem spremenila, normalno sem hodila v službo, imela sem svojo cvetličarno in delala, dokler sem lahko. Ko pa ni šlo več, sem se pa žal upokojila.

Moj vsakdan izgleda tako, da v prostem času pečem piškote, nabiram rožice za čaj in pridelujem svojo zelenjavo za samooskrbo. Pri vseh opravilih mi pomaga mlada osebna asistentka, predvsem pri opravilih, ki jih sama ne zmorem več.

Z zdravstveno oskrbo v Sloveniji sem zelo zadovoljna. Kadarkoli sem kaj rabila, so mi zmeraj priskočili na pomoč. Ni bilo nobenih čakalnih vrst. Največ so mi svetovali na nevrološki kliniki in mi pomagali. Bolezen multipla skleroza ni tako kruta bolezen. Najbolje je, da na začetku ne postaneš depresiven in da se z boleznijo čim prej sprijazniš.